20.7.2011 | 23:57
Makrķll eins og engisprettur umhverfis landiš
Makrķl, žessum hrašsynta fiski įn sundmaga, fjölgar stöšugt viš Ķslandsstrendur. Hvaš skyldu vera stórar makrķlgöngur ķ ķslenskri aušlindalögsögu nśna? Žessari spurningu žarf Hafrannsóknastofnunin aš svara, og žaš sem allra fyrst. Įriš 2009 veiddust um 150 žśsund tonn af makrķl ķ ķslenskri lögsögu - meš afar lķtilli sókn og fįum skipum. Heldur meira sķšasta įr, man hins vegar ekki hversu mikiš. Ef viš gefum okkur aš veišst hafi c.a. 2% af žvķ magni sem var į feršinni viš Ķsland ķ fyrra - žį hafa veriš ca. 7,5 milljónir tonna į feršinni. ,,Fróšir" menn segja aš magniš nś 2011 gęti veriš 23 milljónir tonna. Sjaldan er rętt um vistkerfi hafsins og alla žessa verndun og uppbyggingu fiskistofna sem sjįvarśtvegsrįšuneytiš undir stjórn Jóns Bjarnasonar klifar stöšugt į. ,,Beitarhagar" hafsins er aušvitaš takmörkuš og dżrmęt aušlind en vaxandi gengd makrķls étur sig įfram ķ lögsögunni vestur meš Ķslandi bęši meš sušurströndinni og noršurströndinni og er nś komin inn ķ gręnlensku lögsöguna. Mjög erfitt er aš męla magn makrķls meš bergmįlmęlingum žar sem makrķll hefur engan sundmaga. Ef žaš eru 23 milljónir tonna af markķl į feršinni kringum landiš er fęšužörfin į 3 mįnušum varla undir 40 milljónum tonna af fęšu. Undanfarin įr hafa makrķlgöngur aš vori skiliš eftir svišiš varp hjį lunda, krķu, ritu og fleiri sjófuglum vķša um land, en žaš er ekki sett ķ neitt samhengi. Nś er rętt um aš rannsaka af hverju sandsķli eru nįnast horfin, en er žaš ekki augljóst aš makrķll er bśinn aš éta upp alla fęšu į slóšinni. Makrķlgangan er žvķ eins og engisprettufaraldur, nema bara undir yfirborši sjįvar.
Oft er žörf en nś er naušsyn įšur en žaš fer enn verr en žegar er oršiš ķ hafinu. Eitt rįšiš er aušvitaš aš veiša nógu mikiš af makrķlnum. En Hafrannsóknastofnun į sannarlega nęsta leik.
Bęta viš athugasemd [Innskrįning]
Ekki er lengur hęgt aš skrifa athugasemdir viš fęrsluna, žar sem tķmamörk į athugasemdir eru lišin.